Oglaševanje

Našli kost prvega dinozavra z Antarktike. 40 let je pozabljena ležala v predalu

Kamilo Lorenci
29. jun 2026. 11:38
replika okostja titanozavra v American Museum of Natural History, New York, 2016
Replika okostja titanozavra v Ameriškem prirodoslovnem muzeju v New Yorku | Foto: PROFIMEDIA

Fosil, ki je 40 let pozabljen ležal v predalu, se je izkazal za prvo dinozavrovo kost, kar so jih kdaj odkrili na Antarktiki.

Oglaševanje

Leta 1985 so raziskovalci na otoku James Ross pri Antarktiki našli starodaven fosil. Geolog, dr. Mike Thomson, je najdbo vestno zapisal v dnevnik, narisal skico in ob njej zapisal, da gre za "vretence velikega plazilca", široko približno 10 centimetrov.

Ker pa niso vedeli natančno, kaj predstavlja, so ga shranili v geološki zbirki Britanske antarktične raziskovalne službe (British Antarctic Survey – BAS) v Cambridgeu.

Tam je ležal pozabljen naslednjih 40 let med tisoči drugih fosilov, ki so jih v naslednjih desetletjih z Antarktike prinašali geologi.

Potem pa je relativno pred kratkim pritegnil pozornost dr. Marka Evansa, skrbnika zbirk pri BAS.

Prvi fosil dinozavra, najden na Antarktiki

"Šele ko se začneš spraševati, 'kaj je v tem predalu', včasih naletiš na nekaj in si rečeš: To pa je videti zanimivo," je dejal dr. Mark Evans.

Evans je opazil, da je vretence zelo podobno vretencem titanozavrov, skupine dinozavrov, med katero so bili največji kopenski vretenčarji, kar jih je kdaj živelo na Zemlji.

"Takoj ko sem ga videl, sem vedel, s čim imamo opravka … bilo je popolnoma jasno, da gre za titanozavra," je Evans povedal za BBC.

In ker je bilo vretence odkrito že leta 1985, bi lahko šlo za prvi fosil dinozavra, najden na Antarktiki.

Zato je poklical profesorja Paula Barretta iz britanskega Prirodoslovnega muzeja (Natural History Museum). Ta je s skupino sodelavcev najdbo preučil in potrdil, da gre zares za repno vretence titanozavra.

Ta dinozaver je živel pred približno 82 milijoni let, v pozni kredi, ko je bila Antarktika povsem drugačna, kot jo poznamo danes. Pokrivali so jo bujni gozdovi, ki so rastlinojedim velikanom zagotavljali obilico hrane.

dinozavri prečkajo reko, nad njimi letajo pterozavri
Antarktika je bila pred milijoni let popolnoma drugačna od danes ledene celine. | Foto: PROFIMEDIA

Po svetu je danes opisanih že več kot sto vrst titanozavrov.

Vsi so bili štirinožni rastlinojedci z izjemno dolgimi vratovi, ki so jim omogočali doseganje krošenj dreves, ter dolgimi repi, ki so skrbeli za ravnotežje. Največji titanozavri so merili tudi več kot 35 metrov v dolžino in tehtali okoli 60 ton, v družino pa so spadali tudi veliko manjši, veliki približno toliko kot sodobna krava.

Na podlagi velikosti repnega vretenca, najdenega leta 1985, znanstveniki ocenjujejo, da je titanozaver, ki mu je vretence pripadalo, v dolžino meril približno 7 metrov.

"Morda je šlo za mladega osebka, lahko pa je bil to dejansko manjši predstavnik vrste – odrasel titanozaver, ki je odstopal od splošnega trenda svoje skupine," je pojasnil Barrett.

Dolga leta pozabljeni fosil ima tako zdaj pomembno mesto v zgodovini raziskovanja Antarktike.

Naj južnejša celina je sicer za paleontologe izjemno zahtevno raziskovalno območje, saj so prazgodovinske plasti kamnin pogosto skrite pod debelim ledenim pokrovom. Kljub temu pa pokrov skriva prazgodovinske plasti kamnin.

Kljub temu pa so po letu 1985 raziskovalci od tam prinesli kar nekaj fosilov dinozavrov. "To kaže, da je bilo območje, ki ga danes dojemamo kot skoraj povsem negostoljubno za življenje, nekoč zelo primerno za življenje in dom številnim izjemnim bitjem," je dejal Barrett.

"Takšna odkritja nam pomagajo razumeti, kako so se ta bitja vključevala v širše ekosisteme na skrajnem jugu sveta pred približno 80 milijoni let," je dodal.

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih